Živali iz plastičnih vrečk na rešetkah podzemne

Neznana umetnica oziroma umetnik izdeluje živali iz odvrženih plastičnih vrečk in jih pritrdi na rešetke podzemne železnice. Ko vlak pridrvi mimo oziroma spodaj, jih (vroč) zrak napolni in postavi v pokončno prežo. Izvirno!

Obvezno si poglejte še filmček:

Upam, da katera od teh prikazni kakšnega mimoidočega, ki si v trgovino ne prinese svoje vrečke in si na blagajni spravi vsak izdelek takorekoč v drugo brezplačno vrečko, tudi šavsne. Kriv si je/bo takorekoč sam …

Vir: link.

Kako ameriška NRA vidi aktiviste za pravice živali

Ameriški National Rifle Association je že precej časa nazaj v javnost ušla brošura v pripravi z naslovom Svoboda v nevarnosti. Govora je bilo seveda predvsem o drugem amandmaju k ameriški ustavi, kateremu nevarnost predstavljajo policaji iz New Orleansa, ki so po katastrofalnih poplavah prebivalcem zasegli orožje, organizacija Združenih narodov in aktivisti za pravice živali. Med drugimi. Tudi Hillary Clinton, George Soros in Michael Moore so zraven.

Bilo bi smešno, če ne bi bil znan celoten kontekst, v katerem so se znašli okoljski aktivisti in aktivisti za živalske pravice (green scare!). Označeni kot »domači teroristi« so prvi na listi. Ampak vseeno, v oči so mi takoj padle ženske noge oziroma to, da so neobrite. Seveda veste, kaj NRA hočejo s tem sporočiti. Sicer pa predvidevam, da bi se malokdo od »teroristov za živalske pravice« branil pomoči sove z dinamitom in ostalih na akcijo pripravljenih živali.

Namera NRA je očitna – aktiviste, ki se zavzemajo za živalske pravice in nasprotujejo nehumanemu odnosu človeka do živali (pa naj bo to samo razdeljevanje letakov ali pa osvobajanje živali iz laboratorijev), je treba enačiti s teroristi. Seveda najbolje z umetno ustvarjenimi islamskimi teroristi, torej tistimi, ki so proti Ameriki in Zahodu, ki so proti naši svobodi, ki bi naredili vse, da uničijo naš življenski stil. Nezakonita prisluškovanja, pristranskost sodnikov in sprejemanje posebnih zakonov za posebne čase pridejo zraven v paketu, seveda.

Z ugasnjenimi lučmi po razsvetljenem tunelu

Spet se nam bodo zgodile simbolne akcije. Simbolne akcije v času, ko simbolizem ne šteje več. Akcije za-eno-uro-ugasnite-luči-za-planet-gre! so v najboljšem primeru naivne, v najslabšem primeru pa škodljive.

Januarja lani sem na tem blogu zapisal tole:

Vse skupaj namreč že kar preveč spominja na srednjeveško kupovanje odpustkov. Da bodo lahko mirno spali tisti, ki se z avtomobilom vozijo v kilometer oddaljene »destinacije«, ki s kupovanjem govejih zrezkov in ostalih mesnih izdelkov še zmeraj podpirajo enega največjih onesnaževalcev – živinorejo, ki imajo hkrati odprte radiatorje in okna »na v«, ki jim je reciklirati odveč in neizvedljivo, ki pri umivanju zob porabijo neizmerne količine pitne vode in – končno – ki imajo luči prižgane tudi v prostorih, kjer se ne zadržuje noben (seveda bi še lahko nadaljevali). In da se bodo lahko počutili koristne. In da bodo lahko govorili, da delujejo okolju prijazno. Pa ne samo zato, ker so videli dokumentarec Ala Gora.

Smešno. Neumno. Nezrelo. Takih akcij ne podpiram, predvsem zato, ker dajejo alibi neodgovornim ljudem, osebam, ki izrabljajo tovrstne gnile minimanifeste za večanje lastne medijske prepoznavnosti, in tistim, ki jim je problem poiskati na spletu par informacij, s pomočjo katerih se lahko privarčuje pri porabi energije in posledično pri ohranjanju okolja. In slednji lahko to počnejo vsakodnevno, ne pa samo enkrat na leto.

In še zmeraj stojim za tem!

Problem organizacij in posameznikov, ki razširjajo take pozive je, da s tem incognito sporočajo, da ljudje niso sposobni priti do informacij, kako varčevati z energijo in kako spremeniti svoj življenski stil v energijsko bolj učinkovitega. Kar je malo škandalozno in kaže na dvoje: ali imajo podatke, da so ljudje neumni, jim je vseeno in ne znajo varčevati z energijo, ali pa samo predvidevajo, da so ljudje neumni, jim je vseeno in ne znajo varčevati z energijo. Oboje je vredno pozornosti in zahteva precej večji premislek, kot se ga porabi za osnovanje ene take nesmiselne akcije. Ampak, oni imajo rešitev: enkrat letno vsi izklopimo luči za eno uro in osrečimo severne medvede, ki jim kopnita sneg in led pod krempljastimi tacami. Samo, da si bodo lahko tisti, ki vam odrejajo, kdaj boste imeli temo v sobi, pripenjali samoizdelane priponke »mobilizator/ka leta na področju boja proti podnebnim spremembam«.

Bedno.

Tudi krave mlekarice ubijajo, mar ne?

Ljudje, ki ne uživajo mesa, a uživajo mlečne izdelke, bi naj imeli, če so se odločili za tovrstno dieto zavoljo spoštovanja in ljubezni do živali, čisto vest. Zaradi njih ni bila posredno ubita nobena žival v klavnici. Vegani, torej tisti, ki ne uživajo ničesar, kar je živalskega izvora, se s tem ne bi povsem strinjali. V čem je problem, poleg tega, da so živali v mlečni industriji (prav tako kot v mesnopridelovalni) smatrane kot objekti, ki služijo le človekovim potrebam?

V tem, da so krave, ki »odslužijo svoje«, ko niso več sposobne pridelovati za industrijo potrebnih količin mleka preprosto označene kot »odpisane« in poslane v klavnico, saj predstavljajo le še nepotreben strošek. Preprosto ekonomsko gledano: ne splača se več vlagati v stroj, ki ima premajhen output (mleko) glede na vnešen input (krma, voda, energija, plače zaposlenih, veterinarski pregledi). Večina laktovegetarijancev za to pogosto celo ne ve, ostali se raje izogibajo tej temi.

Humane Society of the United States, organizacija, ki se zavzema za večjo dobrobit pri vzreji živali, je te dni objavila precej šokanten podatek, da je 17% krav, ki končajo v klavnicah in nato v obliki zrezka na krožnikih ljudi, t.i. krav mlekaric. 17%! Nekatere komaj stojijo, ker so zaradi večletnega intenzivnega molzenja njihova telesa oropana kalcija, imajo zelo malo mišične mase in maščobnih zalog. Dosegajo tudi precej nižjo ceno – od 50% pa pa tudi do 90% – od tistih, ki so bile direktno vzrejene za zakol. Tudi bolezni so pogoste, najpogostejša je mastitis – bakterijska infekcija vimen. T.i. krave mlekarice živijo okoli štiri leta (drugače je življenska doba krave od 20 do 25 let), v tem času se proizvodnja njihovega mleka spodbuja z umetnim oplojevanjem, »stranski produkt« tega procesa – teliček – pa jim je po nekaj dneh odvzet in odpeljan v klavnico.

Vse to opravičuje izjavo Keitha Manna, angleškega aktivista za pravice živali, da je laktovegetarijanstvo bližje vsejedstvu kot pa veganstvu, čeprav bi večina ljudi rekla ravno obratno. A tej večini prej omenjena dejstva niso znana …