Yu-Rope 2.0

Videno na Trubarjevi v Ljubljani.

Svet, kjer nam ne bo treba bežati

Ko sem se pred parimi meseci ne-vem-več-kako spomnil na serijo Grizzly Adams, sem pri priči odhitel na YouTube in tam našel spodnji posnetek uvodne špice. Serije, vseh delov in likov se niti ne spomnim več tako zelo dobro, saj sem jo gledal v osnovni šoli. Še zmeraj se pa dobro spomnim občutka, ko sem jo gledal in kako sem bil navdušen nad vsemi gozdovi in neokrnjeno naravo, nad samotarskim življenjem osrednjega lika Jamesa Adamsa, ki je po krivem obtožen umora pobegnil v gore, in nad medvedom Benom, s katerim sta postala kompanjona pri premagovanju težav v divjini.

Stari dobri časi!

Nikoli nisem vedel, kako je naslov pesmi iz uvodne špice. Danes to ni več problem ugotoviti. Pesem Maybe je izvajal Thom Pace. Našel sem jo tudi na Soulseeku, na YouTubu pa si lahko ogledate tudi tole precej dobro priredbo nekega Paula Larsona.

Maybe
There’s a world where we don’t have to run
Maybe
There’s a time we’ll call our own
Livin’ free in harmony and majesty
Take me home
Take me home

Slika: vir.

Zasejájte svoje pištole

Artivista Christopher Humes in Noah Scalin sta razvila in predstavila svoj projekt The Seed Gun. Odlično! Stari hipiji in mirovniški aktivisti so govorili »dajte rožo v puško«, sedaj bi bilo aktualnejše »zasejájte svoje pištole«.

Več tukaj.

Preurejen oglas za Nike Women

Preurejanje oglasnih prostorov manipulatorjev z ženskami Zahoda in izkoriščevalcev žensk Juga.

»Tukaj sem.«

Resnica o streljanju divjih volkov iz letal na Aljaski

Video o streljanju divjih volkov iz letal na Aljaski. Neverjetno!

Kot pravijo intervjuvani v prispevku, so lovci, ki se poslužujejo take oblike lova, »športni lovci«. Karkoli že to pomeni. Sicer ne vidim razlike med »športnimi lovci« in med tistimi, ki jih na legalen lov pošlje država, ki jo »v akcijo« pošlje lovski lobi, ampak način, kako ubijajo volkove, ki opravljajo pomembno ekosistemsko funkcijo, je grozovit. Nedolžne živali so mnogokrat »samo« ranjene in ne ubite, kar pomeni, da se več dni mučijo preden dokončno umrejo.

Jamie Oliver, pravice piščancev in Guantanamo

V petek so v Ljubljani, kot tudi v drugih mestih sveta, potekale demonstracije, shodi in javni pozivi k takojšnjemu zaprtju zloglasnega ameriškega oporišča Guantanamo na Kubi. Kaj je glavnina protestnikov od ameriških oblasti še hotela poleg tega? Ena od jasnih zahtev je bila takojšnja izpustitev in pravična obravnava zapornikov, s katerimi se ravna nehumano in se jim s tem krši človekove pravice, in zaprtje oporišča. V osredju je bila torej skrb in zavzemanje za splošne človekove pravice, kamor poleg pravice do življenja in svobode sodijo tudi pravica do svobode govora, enakost pred zakonom, pravica do izobrazbe in tako naprej.

Nekako v dneh pred 6. obletnico delovanja oporišča v Guantanamu pa je v javnost prišla tudi novica o Jamieju Oliverju, precej dobro znanemu mlademu kuharju z uspešno televizijsko oddajo, ki je pred gledalci celo ubil kokoš (z elektriko) in pobil piščančke (zadušitev v komori), ki množični perutninski industriji ne prinašajo dobička, saj niso primerni za valjenje jajc. Vse to zato, da bodo navadni konzument perutnine in jajc videli, kaj vse se dogaja v tej kruti množični industriji. Seveda bi bilo logično, ko bi svojim gledalcem in širši javnosti navrgel, da naj prenehajo s konzumiranjem tovrstnih izdelkov, če nočejo biti del tega nadvse krutega sistema*. Nekaj takega je sicer rekel, ampak kot alternativo ni predstavil veganstva**, temveč kupovanje jajc in kokoši, ki so proizvod tako imenovane humane proizvodnje živali in živalski produktov. Sem v tem primeru štejemo nebaterijsko oziroma prosto rejo.

Spoštovana Kitajska

Ci, kar je kratica za Conscientious Innovation, je trajnostno orientirana marketinška skupina, ki je izdelala stran DearChina.org, katere namen ni kritizirati okoljsko spornega razvoja Kitajske, temveč prepoznati dejstvo, da bo ta država igrala pomembno vlogo pri določanju možnosti za trajnostno osnovan svet. Stran je predstavljena kot priložnost za prispevanje idej, občutkov in skrbi.

Tudi na Kitajskem prepoved plastičnih vrečk

Kitajski Državni svet je v torek na svoji spletni strani objavil, da bo v mesecu juniju začela veljati prepoved ponujanja brezplačnih plastičnih vrečk v vseh trgovinah, medtem ko bodo uporabo najtanjših in najlažjih plastičnih vrečk popolnoma prepovedali. Oblasti od potrošnikov pričakujejo, da spet začnejo z uporabo tkanih vrečk in košar. S tem korakom se je Kitajska pridružila državam, ki so prepoved že uvedle oziroma jo imajo namen, na primer Irski, Hong Kongu in Ugandi. Na Kitajskem ocenjujejo, da država, v kateri živi 1.3 milijarde ljudi, samo za proizvodnjo plastičnih vrečk porabi 5 milijonov ton surove nafte. Dnevno kitajski potrošniki porabijo 3 milijarde plastičnih vrečk. Kitajski Državni svet v svojem obvestilu pojasnjuje, da so plastične vrečke za potrošnike sicer pripravne, ampak so po drugi strani zaradi prekomerne uporabe in nezadostnega recikliranja vzrok za resno onesnaževanje okolja in veliko porabo energije in naravnih virov.

Napoved, ki definitivno, kar se tiče okoljsko trajnejšega odnosa do našega okolja, prekaša avstralsko pridružitev h Kjotskemu sporazumu, ki je bila označena za eno zadnjih pozitivnih premikov na globalni ravni.

Ogrni me v korporativno toplino!

Vir: Douglas Copeland.