Na blogu Enviromental Graffiti je naštetih pet razlogov, ki govorijo proti nakupovanju v britanskih supermarketih. Prispevek si lahko preberete tukaj.
Zanimivo bi bilo vse te številke (npr. o razdalji, ki jo hrana prepotuje, preden pride na police supermarketa, koliko še užitne hrane se zavrže samo zato, ker ne ustreza predpisanim standardom …) videti v slovenskih okvirjih. Zadnje dni so podražitve hrane tema številka ena v vseh medijih, čakamo pa, da se kdo začne spraševati, kolikšno družbeno škodo prinesejo supermarketi pridelovalcem hrane, od katerih se zahteva nižje cene pri prodaji pridelkov. Koliko energije in s tem izpustov bi lahko privarčevali, če bi imeli hladilnike zaprte. Kolikšna je škoda za lokalne habitate, ki so jih iz nezazidljivih zavolj profita lokalne oblasti spremenile v zazidljive površine betona, asfalta in jekla. In tako naprej …
V Združenem kraljestvu se v supermarketih proda tri četrine vse hrane. Tudi pri nas je procent dokaj visok. S tako pospešeno walmartizacijo pa bo problem še večji.
“Procent prodane hrane” je tisti, ki po mojem mnenju zvišuje cene.
Primer: Kruh.
Še nekaj let nazaj, si bil lahko srečen, če si popoldne dobil kaj kruha v trgovini… sedaj pa je vsaj v večjih marketih ponudba kruha tudi zvečer velika. Le kaj naredijo z ostanki? hmm, stroški & waste.
mm, pa tudi: večja je ponudba, bolj so/smo kupci razvajeni, želimo še večjo ponudbo… in vse se ujame v začarani krog.
jah, moj pogled je bolj ekonomski, ki pa gre vzporedno z ekološkim