Danes je v časopisu Delo podjetje Renault objavilo celostranski oglas, ki sporoča, da si ta avtomobilski gigant želi »zaščititi naš planet pred nezaželenimi posledicami onesnaževanja«. Podoben oglas, vsaj kar se tiče prevare s pomočjo prebarvanja na zeleno, so objavili slaba dva meseca nazaj (te oglasi so bili tudi v drugih medijih). O tem se že pisal tukaj. Spet smo priča zavajanju, še posebej, ker oglas razlaga, da so pri Renaultu »ustvarili okolju prijazna vozila ter jim pripeli oznako eko2, saj so tako ekološka kot ekonomična«. Takoj je tukaj jasno, da so vse modele, razen novega Twinga, ustvarili ekološke za nazaj. Torej, prej niso bili ekološki, sedaj to pač so, ker so si v Renaultovem piarju tako domislili. Kako je lahko na primer model Modus izpostavljen kot »ekološki«, ko pa imata kar dve različici (1.4 in 1.6 16V), od petih predstavljenih v prilogi Polet (5.4. 2007), izpust ogljikovega dioksida v ozračje več kot 140 g/km?! V drobnem tisku oglasa izvemo, da imajo vsi (!?) predstavljeni modeli emisije CO2 od 113 – 140 g/km. Kako je s porabo pri Modusu? Le tri različice imajo manj oziroma enako kot 5,9 l/100 km. Dve imata porabo 6,7 oziroma 6,8 l/100 km, kar je precej nad mejo 5,9 l/100 km, ki jo navaja drobni tisk (spodnja meja je 4,3 l/100 km). Tudi tri različice Cliota (od osmih) so nad obema mejama – tako »ekološko« kot »ekonomično«. Pri Meganu je še bolj očitno, da so določene različice modela nad obema mejama, Renault Scenic pa ima samo dve različici modela pod 140 g/km (pri emisiji CO2) od osmih, samo tri od teh pa imajo porabo goriva pod 5,9 l/100 km. Ne vem, kako si sploh upajo takšen model označiti kot »ekološkega«, še več, po novem tudi »ekološkega na kvadrat«!! Še posebej, če upoštevamo, koliko CO2 je proizvedel ta model avtomobila, preden je prišel na cesto – torej, ko se je za njegovo izdelavo trošila energija v tovarni.
Edini od predstavljenih avtomobilov, ki bi lahko oglaševali kot »ekološko bolj sprejemljivega« (in ne »ekološkega«), je novi Twingo. Ima nizko porabo in dokaj nizek izpuh CO2. Podatek (če drži), da je 95% vsakega Renaultovega vozila mogoče reciklirati, je spodbuden. Prav tako lahko izdelovalcu štejemo v plus, da je najmanj 5% že recikliranih plastičnih materialov. Ampak podatek v naslednjem stavku, ki je (oh, kako patetično!) zapisan z zeleno barvo, pravi, da se je Renault zavezal, da bo »do leta 2009 letno prodal več kot milijon vozil z izpustom CO2 do 140 g/km od tega tretjino vozil z izpustom do 120 g/km«. Kaj je ekološkega v tem, da je na cestah vedno več avtomobilov?! Pa četudi imajo izpuh CO2 pod (ali pa malce nad) neko ravnjo (130 g CO2/km), ki jo je določila Evropska komisija. Avtomobilska proizvodnja in množična potrošnja avtomobilov s seboj potegneta še vrsto drugih dejavnikov, ki so v svojem bistvu totalno anti-ekološki, če tako hočete. Več avtomobilov pomeni več menjav gum, več menjav gum pomeni povečanje proizvodnje gum, povečanje proizvodnje gum pomeni večjo porabo energije, večja poraba energije pomeni večje emisije CO2 v ozračje … Več avtomobilov pomeni večjo potrebo po gradnji cest in parkirišč, večja potreba po gradnji cest in parkirišč pomeni večje uničevanje in zmanjševanje zelenih površin … In tako naprej. Ni treba iti daleč z razmišljanji, da vidimo, da je absurdno in zavajujoče kateremu koli avtomobilu pripeti oznako »ekološki«. Renaultova skrb za okolje je zlagana, šteje le in samo profit, ki si mora za svojo rast zmišljevati nove in nove prijeme in načine za prevaro potrošnikov in javnosti.
Kaj naj rečem drugega kot pa da se strinjam. Res pa je tudi, da novi avtomobili sicer pomenijo breme za okolje, ampak so vseeno boljši kot pa starejši avtomobili, ki so še bolj okolju neprijazni. Tako bo morda marsikateri lastnik “stare tovarne izpušnih plinov” kupil nov avto, ki bo manjše breme za okolje kot stari.
Seveda je boljše “manjše zlo” kot “večje zlo”, ampak govoriti o avtomobilih kot o skoraj da tako prijaznih za naravo kot ekološko kmetovanje, je malo perverzno. Je že res, da je bolje imeti na cestah avtomobile, ki manj onesnažujejo, samo nič ne pomaga, če jih je vsako leto več. Razlika tistih 50-100 g CO2/km med “ekološkimi” avtomobili in navadnimi tako postane sčasoma neznatna. LP
Razlog je seveda zelo enostaven (mi gre malo težko od tipkovnice, ker gre za posploševanje, ampak): ljudje so načeloma površni in neumni. Saj vsaka reklama, in to ni nič drugega, stavi na to, da bodo ljudje pograbili lepe podatke in mogoče spregledali slabe. Na žalost nič v svetu ni popolno, je pa res, da določeni trendi (ekologija v tem primeru), narekujejo tudi oglaševanje.
Na ta blog in to objavo me je prineslo čisto naključje, ampak je vredna branja, zlasti zame kot predstavnika Renaulta. Res je, gre pri eco2 predvsem za komunikacijsko potezo, o kateri se da razpravljati na dolgo in široko. Zato naj tokrat pojasnim le nekaj malenkosti.
Oznako eco2 dobijo le tiste različice (ne modeli v celoti), ki ustrezajo trem ključnim merilom: izpust CO2 do 140 g/km, izdelava v tovarni z ISO 14001 certifikatom in 95% ponovna uporabnost snovi v avtu, vsaj 5% plastike pa mora biti že reciklirane. Twingo je zaradi svoje majhnosti seveda v celoti eco2, dvomim pa, da bo to oznako imela tudi napovedana različica Renault Sport. Navzgor po paleti pa je teh različic vedno manj, saj večji in težji avti porabijo več goriva in izpustijo več CO2.
Smisel oznake, vsaj smo si ga zamislili pri Renaultu, je pa dvojen. Prvič je kupec že ob izbiri avtomobila dodatno opozorjen na okoljski vpliv in se morda (tudi) zaradi tega odloči za bolj ekološko (manj onesnaževalno) vozilo. Ko nekaj (deset) gramov prihranjenih pomnožimo s številom prevoženih km in številom kupcev množičnih avtomobilov, pridemo do veliko bolj uglednih količin. Drugič pa gre za spodbujanje bolj celovitega razmišljanja o vplivih na okolje, saj vozila nanj vplivajo tudi med izdelavo in potem, ko so že odslužila svoje.
Nobena pobuda, ne naša eco2 ali kakšna podobna pa ne more spremeniti dejstva, da ob današnji tehnologiji v avtomobilih lahko še vedno največje prihranke ustvarimo s preudarno vožnjo in odmerjeno uporabo vozil. Ključ do tega pa je le v naših glavah in v naši vozniški zrelosti.
Bojan, hvala, da si pojasnil tisto zadevo glede tega, katere različice dobijo oznako eco2.
Kar si navedel je vse res, vendar – kot sem že zgoraj napisal – problem ostaja skoraj nespremenjen, če se število avtomobilov stalno povečuje, kar pač pomeni, da ostajamo še zmeraj ujeti v isti paradigmi, ki je povzročila vse probleme, zaradi katerih so potrebne vse nove uredbe. Se pa seveda strinjam, da je pozitivneje, če imamo avtomobile, ki so okoljsko manj obremenjujoči.