Moje koncertno leto 2006 – prelet

Navadili so nas, da ob koncu leta naredimo obračun, da pogledamo vse tja nazaj do januarja in ugotovimo, kakšno je bilo tekoče leto, ki se počasi utaplja v alkoholu zadnje tretjine zadnjega meseca. Jaz sem se odločil samo za obračun mojih letošnjih obiskov koncertov. Le-ti mi še zmeraj predstavljajo užitek, še zmeraj so tam nekje najvišje v hierarhiji stvari, ki jih počnem v življenju. Nekje v mesecu marcu sem se odločil, da si bom vsak obiskan koncert tudi zabeležil, tako na kratko s klasično info-tehnično trojico kdaj-kje-kdo. Ni bilo težko najti vseh datumov, ki so že bili mimo, saj je bilo to s pomočjo forumov, ki jih obiskujem, dokaj lahko delo. Žal mi je le, da si nisem pisal vsega tega že kot mul’c, tako še danes ne vem natančno, kdaj sem prvič videl KUD Idijote, katerih koncert v trnovskem KUD France Prešeren je bil moj prvi. Vem samo, da sem bil osmi razred osnovne šole. No, pustimo to za drugič …

To ne bo nek tekst v smislu Top 10 oziroma kaj podobnega, ampak prej prelet tistih koncertov, ki se brez problema uvrstijo najvišje na lestvici leta 2006. Ostalih, tistih, ki bi jih nikakor ne mogel označiti kot slabe, in tistih slabih, ko bendi niso prepričali, ne bom omenjal. Preprosto bi bilo branje predolgo. Pri nekaterih opisih najdete link na recenzije, ki so sicer pristale na našem spletnem punk rock fanzinu. Na koncu teksta pa sem še po abecednem redu navedel imena vseh bendov, ki sem jih letos videl.

Lagwagon (13. januar) v dunajski Areni (recenzija tukaj) – stari dobri Lagwagon. Veliko starih komadov, predstavljena nova in odlična plošča Resolve. … UK Subs (24. februar) na Metelkovi – videl sem jih drugič. Charlie Harper, dedek punka, še zdaleč ni za odpis. Odličen koncert (recenzija tukaj), ki so ga malo oskrunili tisti, ki jim promili v krvi narekujejo delati najbolj neumne stvari. … Good Riddance (3. marec) v VPK-ju – legende melodičnega političnega punkhardcora. Težko pričakovan koncert, ki je iz lukenj privabil vse tiste, ki jih je zaznamoval kalifornijski punk rock, ki je najbolj zatresel odre proti koncu devetdesetih. Končali so z eno mojih naj pesmi – Waste. Destroy their machines, burn their slaughterhouses to the ground! … Sick Of It All (19. april) – legende, ena najbolj suverenih skupin, kar jih premore hardcorepunk, udarne himne, zid smrti. Koncert bi sicer lahko bil malo daljši, ampak je polna Gala Hala uživala, brcala in plesala kot že dolgo ne. … Dropkick Murphys (20. april) – bostonski pripovedovalci zgodb o lokalnih pretepačih, o trdosti življenja in neprestanem boju, boju za svoje bližnje, prijatelje in sindikalne pravice. Na dunajskem koncertu sem jih videl prvič, nato še dvakrat. … Festival Groezrock (28. in 29. april) – belgijski festival, ki sem ga obiskal prvič. Prvi dan je bil emo obarvan, drugi dan je bil bolj punkrockerski, vmes pa je bila noč, ko so se temperature spustile do ničle. Vožnja do Belgije in nato še nazaj je bila uničujoča. Rehabilitacija po tem festivalu je bila dolga. Celotno reportažo si lahko, če hočete, preberete tukaj. … Festival City Of … (30. junij in 1. julij) – goriški punkhardcore festival, ki se je letos odvil že šestič, a na žalost mnogih tudi zadnjič. Štirinajst bendov, debatiranje s kolegi iz »scene«, slikanje s crusterji, žuranje do zgodnjih jutranjih ur. Čeprav sem po festivalu rabil vsaj tri dni, da sem se sestavil v prvotno obliko, ga bi ocenil zelo visoko. Na kupu je bilo kar največ dobrih, zabavnih in pozitivnih ljudi. Lepi spomini, širok nasmeh. … The 4 Sivits (18. julij) – nemški hardcorovci, nadvse pozitivni, za dober žur in z jasno izdelanim mnenjem o današnji družbi. Poleg njih so nastopali še domači Final Approach, Growing Rats (oboji iz Krškega), Mladina Kina in Bojlerji (lokalci). Koncert je bil v kleti neke hiše, kjer naj bi bil slovenjegraški mladinski center. Vzdušje je bilo prav fenomenalno, na tem koncertu je prišlo do izraza načelo »vsi za enega, eden za vse«, kar je dandanes na »sceni« že prava redkost. … Flogging Molly (21. julij) – open air v Areni na Dunaju (recenzija koncerta tukaj). Razprodan koncert. Fantje in dekle so še enkrat dokazali, kdo je dober, kdo je izviren in kdo zna. In komu večina ne seže niti do kolen. Johnny Cash še živi, prav tako Luke Kelly in Joe Strummer. … The Weakerthans (8. avgust) – eden najboljših koncertov življenja. John K. Samson slika ta svet na način, ki pritegne, ki producira metafore in inspirira. Zapisi življenj, izsekov iz njih, ki pozornemu poslušalcu med drugim predstavi razsežnosti in vpliv sistema, ki nas obdaja. Podlaga temu je zvočna podoba, ki se je v dunajskem klubu Flex med nas razlila v vsej svoji lepoti, sončnosti in privlačnosti. Oh, protect our secret handshake once more with feeling. Let the toast to absent members push through the ceiling. Before we say goodnight. … KUD Idijoti (30. september) – puljske stare pizde, ki, kot sami pravijo, so tukaj samo zaradi denarja. Koncert je bil vsaj za polovico boljši od aprilskega v Orto Baru. Kranjski Bazen je skakal, plesal in prepeval. Največji in večni hiti niso manjkali. … Sinking Ships in Shook Ones (2. oktober) – ameriški dvojec se je predstavil slabo obiskanemu Orto Baru. Oba benda sta presenetila, vsak v občinstvu je imel svojega favorita, a je na koncu prevladalo mnenje, da je treba obema v enaki meri pokazati dvignjene palce. To sta si zaslužila. Tisti, ki se giblje po oziroma na daljici punk rock – hardcore in ki je zamudil ta koncert … je zamudil veliko! … Don’t Mess With Texas, Senata Fox in Analena (7. oktober) na drugem dnevu dvodnevnega festivala Moonlee – odlična ideja za predstavitev skupin, ki izdajajo pod okriljem založbe Moonlee Records, žal ni dosegla pričakovanj organizatorjev in večine nas. Devet skupin, dva dni, Menza pri koritu. Najbolj so me prepričali Senata Fox, ki so zadeli bistvo s svojimi kratkimi, udarnimi in zanimivimi komadi; Don’t Mess With Texas, ki jim za njihovo postrockersko izpoved polnega in odličnega zvoka ne uide naslov najbolj prepričljivega benda na festivalu, in Analena, ki so bili – kot vedno! – nadvse živi, zapeljivi, preprosto sladki, veseli in z energijo nabiti. … The Living End, Dropkick Murphys in Less Than Jake (11. november) – prvi koncert (recenzija tukaj) našega londonskega tedna. Odlični The Living End, katerih živi nastop dobesedno zažiga, malo manj odlični in nerazpoloženi Dropkick Murphys in razigrani in nabriti Less Than Jake. Londonska publika je za žure! Londončani pridejo točno na koncert! … Rancid (16. november) – odličen koncert (recenzija tukaj), enkraten žur, londonski teden ni mogel najti boljšega zaključka. Radio Radio Radio! … The Thermals (8. december) – četvorec iz Portlanda. Eden od koncertov, ki bodo ostali za vedno zapisani v spominu. Zagrebški KSET je poskrbel za prijetno okolje, oni so vrnili z malo manj kot uro in pol dolgim repertoarjem, v katerem so se dotaknili skoraj vseh delov celotne diskografije in pokazali, kako izgleda, ko se bend dotakne legendarnih Buzzcocks, doda svoj inovativni presežek v – ironično! – obliki skorajda samo dveh akordov in temu priključi besedila, ki so izven okvirjev varnega povprečja. Ocenjeno z deset!

Lista bendov (po abecednem redu), ki sem jih videl letos – nekatere enkrat, spet druge tudi petkrat.

3 Feet Smaller. 10 Balls. Aaron Knows. Agnostic Front. Akadeia. Aktivna Propaganda. Analena. Anti-Flag. Argy Bargy. Astpai. A Wilhelm Scream. Backstage. Bad Religion. Bambi Molesters. Beatsteaks. Bilk. Billy No Mates. Bojlerji. Bruno. Carina. Chang Ffos. Chaser. Clorox Girls. COG. Comeback Kid. Curse Of Instinct. CZD. Deadline. Deafness By Noise. Debeli precjednik. Diecut. Don’t Mess With Texas. Drek u pest. Dropkick Murphys. EightBomb. Elodea. Entreat. Ephen Rian. Exit Failure. Far From Finished. Final Approach. First Blood. Flogging Molly. Forever Ends Tonight. Gather. Ghost Mice. Goldfinger. Golliwog. Good Riddance. Growing Rats. Grupa tvog života. GUB. Gudalajara. Harry. Hoću? Neču!. Icepick. In The Crossfire. In-Sane. I Object. Justin’s Johnson. Kastrator. Kennybal Smith. Killing Option. KKxHC United. Konflikt. Kreshesh Nepitash. KUD Idijoti. Lagwagon. Leaf-Fat. Less Than Jake. LOTH. Low Punch. Mad Caddies. Many Men Have Tried. Me First And The Gimme Gimmes. Mladina Kina. Molotov Cocktail. Mono. Multiball. No Limits. No More Encore. No Use For A Name. Nueva Etica. One Kick Setup. Oroku. Overflow. Pale. Pankeroschi. Paraziti p.13. Path Of Resistance. Pavza. Peter Pan Speedrock. Raised Fist. Rancid. Rentokill. Senata Fox. Shook Ones. Sick Of It All. Sinking Ships. Silverstein. Slowmotion Apocalypse. Strength Approach. Stronghold. Surviving The Sunset. Taking Back Sunday. Thrice. To Kill. Total Chaos. The 4 Sivits. The Farewell Reason. The Lawrence Arms. The Living End. The Plague Mass. The Mor(R)ons. The Secret. The Thermals. The Unseen. The Weakerthans. UK Subs. Unameit. Underoath. Vagina Surfers. Vanilly Sky. Virus. ZOTS. With Engine Heart.